ponedeljek, 18. september 2017

SNAGAZIN – POLEG RTV IN GLASILA LJUBLJANA, ŠE ENO GLASILO SOCIALISTIČNE AVANTGARDE, KI SMO GA PRISILJENI PLAČEVATI Z JAVNIM DENARJEM

Vseeno mi je kaj pišejo mediji, moti me zgolj, če gre za maniplulantske zapise v medijih, ki so financirani iz davkoplačevalskega denarja oz. javnega denarja (občine itd.). Naročnine za RTV že dolgo ne plačujem več, očitno jo bom kmalu prisiljen plačevati, čeprav nimam TV sprejemnika in programov TV SLO ne želim gledati. Kaj pa lokalni mediji in mediji javnih podjetij? Večkrat sem že pisal o glasilu Ljubljana, ki smo ga prisiljeni plačevati, v katerem je prostor zgolj za zapise ritoliznikov Zorana Jankovića manj kot 70 let starih članov Zveze borcev (druga svetovna vojna se je končala leta 1945) in občinskih parazitov častnih meščanov Ljubljane in oseb, ki delajo v dobrobit Ljubljane.
 
Uvodnik direktorja javnega podjetja Snaga v reviji Snagazin

Ugotavljam, da me neizmerno razveseljuje tudi glasilo socialistične avantgarde Snagazin, ki smo ga ravno tako prisiljeni plačevati v okolju prijazni nakladi 155.000 izvodov. Posebej priporočam v branje uvodnik direktorja javnega podjetja Snaga, marksista, ki na podlagi uvodnika ni nikoli prebral nobene Marxove knjige Janka Kramžarja - Mi nismo sanjači in seveda iskrive misli Vesne Vuk Godina, o kateri sem tudi že pisal, na podlagi svojih osebnih izkušenj. Ugotavljata, da naj bi imeli v Sloveniji kapitalizem in v kapitalizmu trošimo preveč in kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Res je, kupujemo preveč, kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Kaj ima to veze s kapitalizmom in sploh kakšno zvezo ima slovenska zakonodaja in gospodarstvo s kapitalizmom? Poleg tega se tisti, ki nam spomin sega dovolj daleč spomnimo, kako smo v sedemdesetih letih v času komunizma hodili v Trst in Gradec in kupili vse, kar se je svetilo, vso ceneno robo. Zapravili smo vse. Ker je bil socializem manj produktiven, smo lahko kupili manj cenene robe. Je bilo to dobro? Si manj produktiven, bolj reven in ustvariš manj smeti? Sicer pa potrošništvo nimam nobene veze s kapitalizmom. Kdor ne verjame, naj gre gledati divje potrošništvo v kapitalistično Švico. Ne boste verjeli, kako skromno tam živijo in kako dodelano imajo okolijsko in »smetarsko« politiko. Lažje kot biti svetovljanski, okolijsko odgovoren in iskren, pa je citirati Žižka in Marxa oz. pripisovati Marxu neke izjave in seveda uživati v tujem, tj. davkoplačevalskem denarju (Kramžar, Godina). 

torek, 29. avgust 2017

133. ČLEN KZ SFRJ O VERBALNEM DELIKTU NI POZABLJEN

Slovenija v času Jugoslavije - 133. člen

(1)  Kdor s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, k protiustavni spremembi socialistične samoupravne družbene ureditve, k razbijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, k strmoglavljenju organov družbene samouprave in oblasti ali njihovih izvršilnih organov, k odporu proti odločitvam pristojnih organov oblasti in samouprave, ki so pomembne za varnost in razvoj socialističnih, samoupravnih odnosov, varnost in obrambo države, ali kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi, se kaznuje z zaporom od enega do deset let.
(2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena s pomočjo ali pod vplivom iz tu-jine, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3) Kdor pošilja ali spravlja v SFRJ agitatorje ali propagandni material za izvrševanje dejanj iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
(4) Kdor izdeluje ali razmnožuje sovražni propagandni material z namenom, da bi ga razširjal, ali kdor ima pri sebi ta material, čeprav ve, da je namenjen za razširjanje, se kaznuje z zaporom od šestih cev do petih let.

To je bila Slovenija v času Jugoslavije, ko so se levičarji borili za svobodo govora.

Slovenija v letu 2017

Slovenski levičarji so sicer pregovorno ksenofobni do ZDA, a znajo iz ZDA izbrati plevel in kupa zrnja, ko gre za modne zapovedi mainstremovskih ameriški medijev.



dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica na Twitterju




doc. dr. Barbara Rajgelj, visokošolska učiteljica na Twitterju

petek, 28. julij 2017

MINISTRSTVO ZA DELO DRUŽINO,… NABITO S KADRI STRANKE SD, ERGO PONOVNA BLAMAŽA Z IMENOM NACIONALNI IZVEDBENI NAČRT NACIONALNEGA PROGRAMA SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2017–2018, VREDNOST: DOBRIH 58 MILIJONOV EVROV

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – zaposlitveni bazen stranke SD

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v zadnjih nekaj letih stranka SD dobesedno prestrelila s strankarskimi kadri na višjih in nižjih nivojih. Lahko rečem, da se s predlogi ministrice dr. Anje Kopač Mrak ne strinjam, gre za Svetlikovo učenko, ki zagovarja centralno-planske ukrepe iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in izrazito paternalistični model ureditve socialnega varstva, a vendar lahko trdim, tovarišica »prihaja iz stroke«. Sodelavci, ki jih je stranka zaposlila pa ali nimajo ustreznih ali celo nobenih izkušenj z delom na zahtevanih področjih (trg dela, sociala, invalidi, družinska politika) ali pa so zgolj trdi teoretiki Fakultete za socialno delo, ki jim praktično delo in poznavanje terena (dinamika zaposlovanja v gospodarstvu, nasilja, revščine…) ni blizu.

Škandalozni dokument: Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2017–2018


Dokument Vlada RS sprejela Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva so izdelale pred dvema letoma zunanje institucije in je v osnovi soliden, a kaj ko je kadrovski bazen na MDDSZ tako plitek … z drugimi besedami gre očitno za nepismene, nizko storilne kadre, ki niso niti prebrali dve leti starega dokumenta, tako da so informacije v dokumentu zastarele, velik del rokov je že potekel, opis stanja in ukrepi so napisani kot da smo v letu 2015.


Poglejmo nekaj cvetk:

Stanje
·         Stran 2: Okrevanje gospodarske aktivnosti se, kot že omenjeno, odraža tudi na trgu dela, saj se bo rast zaposlenosti v letošnjem letu okrepila za 1,5 %. Smo v jeseni leta 2015.
·         Stran 2: V Sloveniji se torej brezposelnost niža. V prvih devetih mesecih letos je bilo v povprečju za šest odstotkov manj registriranih brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Septembra se je zaposlilo 6.999 oseb, kar je 48,9 % več kot avgusta. Smo v jeseni leta 2015.
·         Stran 2: Napovedi glede gospodarskih gibanj ter gibanj na trgu dela (zaposlovanje in brezposelnost) za obdobje do leta 2017 so ugodne. Smo v letu 2015.

Ključni izzivi in prioritete glede drugega cilja Resolucije do leta 2018:

·         Stran 12: Informativni izračun bo predvidoma uveden do sredine leta 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da izračuna še ni eno leto po roku, ki smo si ga sami postavili?
Ukrepi za doseganje prvega cilja Resolucije
·         Stran 15: Priprava strategije kakovostnega staranja v Sloveniji. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 15: Priprava nove ocene minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 19: Priprava in sprejem Zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 19: Priprava in sprejem Zakona o socialnem vključevanju. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 21: Raziskava in analiza trga - potencial za razvoj socialnih podjetij na področju skupnostnih storitev in programov. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 21: Zagotovitev različnih oblik pomoči in podpore za neformalne oskrbovalce. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 21: Ustanovitev Sveta Vlade za deinstitucionalizacijo. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 24: Sprememba in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu. Rok za izvedbo ukrepa: avgust 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni eno leto po roku, ki smo si ga sami postavili?

Nekateri ukrepi imajo sicer še »nepretečeni rok«, vendar je praktično nemogoče, da bi v ustreznem času izdelali kakovostni izdelek, ker po mojih informacijah ni narejenega še praktično nič: Informacijska podpora sistemu socialne aktivacije, Zagon projekta Romski koordinator, Razvoj in nadgradnja IKT storitev za spodbujanje življenja v domačem okolju, Prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše ter ukrep Razvoj skupnostnih programov in storitev v procesu deinstitucionalizacije (stran 17-21).

Dokument se nanaša na ukrepe, vredne dobrih 58 milijonov evrov

Del ukrepov, navedenih v izvedbenem načrtu naj bi realizirali s pomočjo EU sredstev. Za leto 2017 iz evropskih sredstev 5.665.964,69 evrov in 14.810.675 evrov iz proračuna RS. Za leto 2018 iz evropskih sredstev 18.373.395,16 evrov in 19.673.597 iz sredstev proračuna RS. Skupaj 58.523.631 evrov.
 
dr. Anja Kopač Mrak: »…dobrih 58 milijonov evrov, ah ta drobižek…«

Vlada RS in ministrica dr. Anja Kopač Mrak se norčujeta iz dokumenta vrednega drobiža, dobrih 58 milijonov evrov. 

četrtek, 27. julij 2017

ŠTUDIJA OTTO BRENNER STIFTUNG: NEMŠKI MEDIJI O MIGRANTKI KRIZI POROČALI ENOSTRANSKO

Die Zeit vor und die Zeit nach der „Grenzöffnung“

Iz obsežnega poročila Otto Brenner Stiftung iz Frankfurta - Die„Flüchtlingskrise“ in den Medien (junij 2017), je razvidno, da so nemški mediji soglasno peli dobrodošlico Angele Merkel sto tisočem migrantov leta 2015. Gre za najobsežnejšo študijo o poročanju medijev na vrhuncu migrantske krize od leta 2015 do marca 2016, ko je v Nemčijo stopilo približno milijon migrantov. Študija obsega analizo 30.000 medijskih objav oz. natančno analizo 1.700 besedil. V središču pozornosti pa so naslednji tiskani mainstream mediji: FAZ, SZ, Welt in Bild ter čez 80 lokalnih in regionalnih časopisov in večji spletni mediji kot so: focus.de, tagesschau.de in Spiegel Online.

Lügenpresse

Mediji so pomislekih običajnih ljudi molčali. Zato se je ideološki prepad me liberalci na eni strani in nacionalist in konzervativci na drugi strani še poglobil.

Mediji so enačili stališča in pomisleke običajnih ljudi do migrantske invazije enačili s stališči skrajne desnice in nekritično trobili v siti rog z režimom, ki je bil masovnim migracijam v celoti naklonjen. Šele na silvestrovo po nasilnem kölnskem napadu prišlekov iz severne Afrike, se je v nemških medijih pojavilo nekaj skepse do migrantov.



O nekritičnem in neresničnem poročanju medijev kažejo tudi javno-mnenjske raziskave, ki jih citirajo v omenjenem poročilu, kjer večina anketirancev meni, da politika in mediji delujejo z roko v roki ter da javnosti posredujejo nekritične in neresnične informacije.

Kakšni bi bili rezultati podobne študije o slovenskih medijih?

Willkommenskultur vs. Schweigespirale

Avtorji analize navajajo princip delovanja spirale molka v času migrantske krize. Družboslovci dobro poznamo ta koncept Noelle-Neumann iz konca sedemdesetih let, kjer gre za spontano prilagajanje mnenje posameznika mnenju večine zaradi strahu pred osamitvijo, velja za papagajsko ponavljanje medijev in posameznikov, namreč to sem tudi doživel med 15-dnevnim dopustovanjem v Nemčiji leta 2015. Vedno je bil odgovor, vse je super, tudi, ko sem jim razložil, da so že 1000-krat plačali in preplačali holokavst ter da njihova generacija nima nič s tem, je bil odgovor enak. Mene Nemčija v vlogi turista kot v preteklosti vsako leto, ne bo več videla. 

torek, 18. julij 2017

RUŠENJE MINISTRICE ZA ZDRAVSTVO JE NEKAJ, KAR JE V GLOBOKEM NEINTERESU DRŽAVLJANOV?


Po zelo dolgem času mi je v roke prišel levičarski tabloid Mladina. Ustavil sem se že pri uvodniku aktivista Gregorja Repovža (14. VII. 2017, št. 28, stran 2).

Gregor Repovž


Urednik Repovž, ki ne ve od kod je dobil denar za nakup Mladine ima očitno dobre povezave v slovenskemu zdravstvu in je s storitvami več kot zadovoljen. Očitno zanj čakalnih vrst ni. Implicitno meni, da korupcija v zdravstvu ni težava, tudi imeni podjetji Mark Medical in Kb1909 mu nista znani. Torej rešitev je na dlani: še več denarja dobaviteljem medicinskih pripomočkov in politično nastavljenim uradnikom v zdravstvenih ustanovah:



O privatizaciji slovenskega zdravstva se (žal) v RS nikoli ni razpravljajo, očitno Repovš enači koncesionarje s privatnimi ambulantami in izbiro med več zavorovalnicami s privatizacijo. In očitno nizozemskega zdravstvenega modela tovariš ne pozna, enako kot sodeč po javno izrečenemu tudi trenutna ministrica Milojka Kolar Celarc. Trenutni slovenski zdravstveni sistem ima eno težavico, čakalne vrste, torej ali modra kuverta ali prestop vrste (veze in poznanstva), se pravi trenutni slovenski zdravstveni sistem favorizira višji sloj. Neoliberalna privatizacija pa bi vzpostavila konkurenco in možnost izbire zdravstvene ustanove in zavarovalnice, to je trenutno še vedno monopolizirano in socialistično. Iščem premere, ko je več konkurence dvignilo ceno in znižalo kakovost storitev. Trenutno se takega primera ne spomnim, ampak razmišljam naprej:
  


Ministrica Milojka Kolar Celarc dela odlično, vendar neoliberalci trdijo, da je njena reforma, ki to ni, zgolj davčna reforma oz. podražitev in še večja monopolizacija (svetovni unikum) slovenskega zdravstva in možnost koruptivnega zaslužka podjetij, ki imajo v lastništvu tudi tabloid Mladina, ki jih Repovž ne pozna:



Rušenje ministrice za zidarstvo je nekaj, kar je v globokem neinteresu državljanov? Državljanov ali dobaviteljev medicinske opreme, politike?


četrtek, 06. julij 2017

PROFITNI MOTIV JE TREBA NADOMESTITI Z MOTIVOM ZADOVOLJEVANJA DRUŽBENIH POTREB

Če vam bo Partija Levica odpeljala avto ali uzurpirala delavnico in vso opremo, ne gre za krajo, temveč za delitev produkcijskih sredstev, ki so družbena oz. skupnostna lastnina, s čimer bodo zadovoljili lastne družbene potrebe, ki niso profitno naravnane.


Zato je profitni motiv treba nadomestiti z motivom zadovoljevanja družbenih potreb družbenopolitičnih delavcev kot so člani in simpatizerji stranke Levica (ex Združena levica).


Vsem Slovencem svetujem, da si na svoje računalnike inštalirajo kakovostna vstopna gesla, da ne bodo osebe, kot sta poslanca Matej T. Vatovec in Luka Mesec brskala po vaših računalnikih, saj menita, da je vaša privatna lastnina dejansko njuna lastnina. 

petek, 09. junij 2017

NOVINARSKO POROČANJE O DOGODKIH ALI NOVINARSKO USTVARJANJE DOGODKOV - KAKO LEVIČARJI USTVARJAJO NOVICE

V prejšnjem blogu sem pisal o skupini uglednih profesorjev (ekonomistov), ki so znani in cenjeni po tem, da pripravijo študije z vnaprej določenimi (želenimi) rezultati. Želimo prikazati, da je investicija davkoplačevalskega denarja v nek projekt, npr. TEŠ6 ali 2. tir upravičena in ugledni profesorji izdelajo študijo, ki po to pokazala. Danes se bomo ustavili pri novinarjih in medijskih hišah, ki želijo predstaviti neko zgodbo ali pojav in če ta pojav ne obstaja, je potrebno ustvariti konstrukt, postaviti celo sceno z ozadjem in pripeljati osebe z ustreznimi značilnostmi, jih ustrezno obleči, maskirati, opremiti z ustreznimi napisi, jih naučiti določenih izjav,…

Levičarski CNN
V zadnjem letu je angleško govoreči del svetovnega spleta preplavil izraz fake news (lažne novice). Kako iz muhe narediti slona? Kako iz peščice ljudi narediti množični protest? Kako iz nič narediti protest? Kako režiser daje napotke povabljenim »muslimanskim protestnikom«, da bi ustvarili želeno zgodbo. Tukaj.

Praviloma Youtube dogodke, ki niso naklonjeni levičarskim idejam briše oz. rangira nižje.

Družbena omrežja
Predvsem pri srednji in mlajši generaciji so ključni ustvarjalci javnega mnenja družbena omrežja in menijski voditelji (osebe ali skupine).

Zanimiv je aktualen primer napada treh pripadnikov skupine ANTIFA na avstralskega konservativnega kolumnista Andrewa Bolta, ki je tudi kritik ANTIFA zaradi omejevanja svobode govora. Tukaj je posnetek dogodka, ki se je odvil na ulicah Melbourna. Tudi v preteklosti je bil Bolt deležen številnih groženj in napadov in opaža, da konservativci v mestu niso več varni pred nasilnimi napadi levičarskih skupin.

Levičarska skupina Melbourne Antifa je družbenem omrežju Facebook zapisala (zdaj je ta zapis že odstranila): "some of our family in solidarity were attacked by Andrew Bolt while they were protesting today" in »Bolt should be jailed for his "violent, horrendous language«. Pomeni, da je po nasilnem napadu na Bolta, (ki se je branil), nasilna levičarska skupina ANTIFA podala izjavo, da je člane njihove združbe napadel Bolt, ko protestirali po ulicah ter da bi morali Bolta zapreti zaradi nasilnega jezika ob dogodku. Hmmm.
 
Slika mirnih demonstrantov Melbourne Antifa na njihovem profilu Facebook. Žrtve nasilja?
Slovenija
V Sloveniji je velika večina dominantnih medijev izrazito levičarskih (RTV SLO, POP TV, MMC Portal,…). Zavrtite svoje misli skozi medijske dogodke zadnjih 10 let. Se spomnite TV Tednika z izjavami kočevskih ciganov, predstavnikov Amnesty internacional in zgroženih novinarjev ob kalni vodi, polni podgan, iz katere so mladi cigančki pili vodo? Prebivalci iz Kočevja in okolice bi vam povedali drugačno zgodbo z imeni, priimki in opisom materialno-finančnega statusa »igralcev«. Se spomnite šenčurskega protesta proti ilegalnim migrantom lansko leto? Ena karantanska zastava posneta iz več kotov = ultradesničarski protest. Dva politika, člana SDS = protest je organizirala stranka SDS. Politično oportune izjave o človekovih pravic na transparentih ilegalnih migrantov ob slovensko hrvaški meji – so jih res napisali sami? Se spomnite ponavljanja mantre v levičarskim medijih o silnem varčevanju v Sloveniji, medtem ko je Slovenija izdatno višala javi dolg, javno porabo in imela visok proračunski primanjkljaj? Se spomnite blamaže z nemškim novinarjem, ki je na nemški TV objavil prispevek o ilegalnih migrantih v Sloveniji? Ti so na njegova sugestibilna vprašanja v smislu »Do you get any water?« vpili naučene odgovore v smislu »No no, no water!« Dejansko pa so (kot je razvidno iz posnetkov) s plastenkami pitne vode obmetavali prostovoljce iz RK. Pomislite na izjave abonentke na RT SLO Anite Ogulin o lačnih otrocih v šolah? Pri nas se cel blok prenažira z uvoženim sadjem in uvoženimi jogurti, ker toliko hrane ostane v šolah… Izjave na RTV SLO, kako Slovenija gospodarska okreva (z ukrepi trenutne socialistične koalicije)… 

Abonentka v levičarskih medijih Anita Ogulin in lačni otroci v slovenskih šolah...