LJUBLJANA VZPOSTAVLJA NASTANITVENE CENTRE ZA MIGRANTE

Glasilo Ljubljana

V glasilu Ljubljana (letnik XX, številka 6. november 2015, stran 7), ki smo ga priseljeni plačevati našemu županu Zoranu Jankoviću občani slovenske prestolnice, lahko pod peresom neznanega avtorja zasledimo zapis z naslovom Mag. Robert Kus: »Bodimo strpni in pomagajmo po svojih močeh«. Iz članka ni čisto jasno kdo postavlja vprašanja in kdo nanje odgovarja, članek je namreč napisan v obliki intervjuja.

»Ljubljana slovi kot odprto mesto na vseh področjih. Tako je tudi v odnosu do migrantov/beguncev.«

Ne vem, če ste vedeli … v »intervjuju« piše: »Mestna uprava je na prošnjo MNZ 17. 9. 2015 začela z vzpostavitvijo treh nastanitvenih centrov (NC) in je že dva dni pozneje, 19. septembra 2015, vzpostavila njihovo operativnost. Doslej v njih še ni bilo nastanjenih oseb, vendar mag. Robert Kus zagotavlja, da je MOL pripravljena na njihov morebitni sprejem.«

»Mestna uprava je ministrstvu predlagala tri objekte, ki jih je  ministrstvo potrdilo: • Samski dom Snage, Poljanska cesta 66, ki lahko sprejme 83 ljudi, • večnamenska dvorana Kodeljevo  ima prostor za 150 oseb in • nekdanja šola Polje za 160 ljudi.«

Na vprašanje, če obstajajo kakšne projekcije, koliko beguncev bi utegnilo eventualno ostati v Ljubljani, sledi odgovor, da jih ni ter da trenutno želijo vsi migranti/begunci zapustiti Slovenijo. Tudi po mojih podatkih je letos za azil v RS zaprosilo manj kot 100 oseb.

Medijska blokada, histerična humanitarnost in nestrpni bloger

Glede na to, da gre za zelo pomembna vprašanj etične in etnične narave, me izredno moti izrazita medijska blokada, ki jo izvaja slovenska levo usmerjena politika (na tem področju naj izjemoma pohvalim slovensko desnico) in orkester režimskim medijev.

Moti me, da se begunce in migrante daje v isti koš. Glede na dejstvo, da je letos za azil v RS zaprosilo manj kot 100 oseb ter da si vsi vsiljivci želijo v Nemčijo in Švedsko, je to dovolj velik dokaz, da ne gre za begunce temveč ekonomske migrante. Popolnoma se strinjam s tem, da je potrebno beguncem pomagati, tako kot je RS pomagala žrtvam balkanske vojne. Takrat je bila celo tretjina moje družbe sestavljena iz beguncev iz BiH, torej nisem nestrpen do tujcev. Daleč od tega. Naj pa omenim še, da sem bil v devetdesetih letih večkrat tedensko deležen nasilja drugih in tretjih generacij priseljencev in si nikakor ne želim reprize česa podobnega. Rad bi se svobodno gibal v svojem mestu, ki ga zadnja leta čedalje težje štejem za svojega.

Moti me histerično pozerska človekoljubnost, ki jo izkazujejo levičarski politiki, aktivisti, novinarji in ostali družbenopolitični delavci. Prepričan sem, da si s neposredno s parolami migrants welcome levica kupuje volilne glasove migrantov, pri čemer se ne zavedajo ekonomskih, še manj pa socialnih in kulturnih posledic tega početja. Gre namreč za nepregledno množico popolnoma neprilagodljivih oseb iz popolnoma drugačne kulture slovenski in zahodnoevropski kulturi, gre za osebe iz avtoritarnih predindustrijskih družb, ki ne poznajo pojmov kot sta demokracija in človekove pravice. In ravno pod parolo človekovih pravic nam levičarji vsiljujejo pretežno nasilno drhal, med katerimi je veliko število muslimanov, za katere je glede na njihovo veroizpoved ženska inferiorno bitje. To je zapisano v njihovem svetem pismu. In ravno pravice žensk so po drugi strani glavna tema levice.

 

November 2015: Muslimanski vsiljivci na makedonski meji s parolo »Open or die«

EU v informacijski dobi ne potrebuje uvoza delovne sile, saj čedalje več funkcij prevzemajo računalniki, še najmanj pa delovne sile, kjer prevladujejo slabo izobraženi, pogosto nepismeni moški iz totalitarnih socialističnih/muslimanskih predindustrijskih diktatur.

Boste rekli, pa kej se razburja tale nestrpni bloger, saj si ne želijo ostati pri nas. Odgovorim vam, da prvič: bil sem letos junija 15 dni na počitnicah v različnih koncih Nemčije in sem videl zadevo od bliže. In drugič ravno v tem je hec, če bodo EU države kot je Nemčije izsilile kvotni sistem, bomo v RS/prestolnico dobili najmanj kvalificirane in prilagodljive migrante (grdo rečeno: tiste, ki ne bodo padli skozi nemško sito), ki seveda svojega razočaranja ne bodo skrivali. Končalo se bo z nasiljem, a levica bo krivdo zvračala na nas, ki opozarjamo na ogroženost socialnega miru v Evropi, češ da smo nestrpni. Dejansko pa zgolj opozarjamo, da bomo na koncu v tej zgodbi vsi nezadovoljni, tako vsiljivci kot Evropejci.

V vsakem primeru, se bo razočaranost vsiljivcev ob spoznanju, da Nemčija ni Eldorado socialnih privilegijev manifestirala v nasilne izgrede.

Obtožite me ksenofobije, a v resnici ne želim nikomur nič slabega. Ne vsiljivcem, ne katerikoli drugi osebi na tem svetu.

Za konec še referendumska propaganda

Poleg vsiljevanja neprilagodljivih tujcev iz popolnoma drugačne kulture, na zadnji strani glasila ne moremo mimo politično-ideološke propagande za prihajajoči referendum, kjer seveda navijajo za možnost ZA. Sam se tega popolnoma ideološkega referenduma seveda ne bom udeležil, se mi pa ne zdi preveč okusno, da z javnim denarjem financirajo politično propagando na način, da favorizirajo eno stran, namesto, da bi napisali argumente za in proti, če se že vpletajo v referendumsko dogajanje.